ZMAGOVALNO DELO LIKOVNEGA NATEČAJA “SVETLA STRAN UČENJA”

V sklopu letošnje Parade učenja in Tedna vseživljenjskega učenja smo v sodelovanju z umetniškim oddelkom Gimnazije nova Gorica izpeljali likovni natečaj na temo “SVETLA STRAN UČENJA”. Cilj natečaja je bil umetniška preobrazba dotrajanega in neuglednega zidu, ki močno kazi pogled skozi okno našega Večgeneracijskega centra na LUNG-u. Pod mentorstvom prof. Bogdana Vrčona so tako dijaki ustvarjali osnutke za MURAL.

4-članska žirija je izmed prijavljenih del izbrala osnutek za mural, ki so ga izdelali dijaki:

Nina Prunk

Gaja Slokar

Žan Gomizelj

Iskrene čestitke!

Predsednica žirije, Sabina Erjavec, je o izbranem delu zapisala naslednje:

Izbrana poslikava je likovno igriva, barvita in prostorsko poglobljena kompozicija, s čimer tudi vzbudi našo pozornost. V njej zaznamo polno elementov, ki kar kličejo po dekodiranju simboličnih pomenov vsakega posameznega delca, ter branju ne zgolj napisov, temveč tega, kar želi gledalcu/bralcu celostno sporočiti. Tako vzbuja v nas otroško radovednost, na modrem ozadju elementi lebdijo, oči pa švigajo sem ter tja. V nas se ustvarja miselno in čutno doživetje, kakor miška, ki s klikom trka na naše sive celice in nam preko ekrana daje polno inputov. Tako se ustvari občutek izvzet iz našega vsakdanjega življenja, vendar pa se naš begajoči um omeji na pomene radovednosti, izobraževanja in vsega poučnega, kajti učenje za življenje je vrednota, življenje pa je naša največja učiteljica itd. Psihološko tudi sporoča, da smo vsi raziskovalci, da smo vsi drugačni, da si želimo ravnovesja med čustveno in razumsko inteligenco in prikliče misel, da smo skupaj vse, le sami zgolj samo osamljeni…

Kljub temu, da ima poslikava mnogo elementov, si jih prav kmalu prav vse smiselno razložimo, zato bi bila zagotovo še bolj bogata in izpopolnjena, če bi avtorji dodali še kakšnega, a tako, da ne bi izgubili pomirjajoče modrine. Ter v povezavi s tem ravno zaradi omejitve na slikovni površini, bi si avtorji morali prizadevati za likovno bolj dovršeno celoto ter prelivati na papir bolj čutno oblikovane linije, da bi po procesu dešifriranja lahko ta likovna stvaritev zaživela v naših očeh kot popolna likovna rešitev vredna občudovanja in razprav. Ta likovna predloga namreč kriči po večji likovni obliko – tvornosti (npr. podoba Napoleona, črne peruti bi imele več svetlo – temnega obdelovanja, odprta knjiga si želi biti v prijetnejših razmerjih, pisava boljše oblikovana, npr. serifno). Vsekakor bi avtorjem priporočila študij oziroma pregled slikarstva Metke Krašovec, saj so avtorji izkazali svoj potencial in željo po ustvarjalnosti, ki jih lahko naredi boljše likovne ustvarjalce.

Sabina Erjavec, univ. dipl. oblik.