Projekt RECRAFT: Kako izvajati kakovostna izobraževanja s prilagoditvami za različne ciljne skupine (delavnice za promocijo kulturne dediščine)

USTVARJANJE KAKOVOSTNIH UČNIH PRILOŽNOSTI NA PODROČJU UMETNOSTNE OBRTI, POSEBEJ PRILAGOJENIH SKUPINAM ODRASLIH Z RAZLIČNIMI CILJI IN POTREBAMI

(Avtorica: Mojca Špacapan, LUNG)

V projektu Recraft smo tekom študijskih zgledovalnih obiskov pri projektnih partnerjih spoznavali različne pristope pri izobraževanju oseb s posebnimi potrebami v programih, povezanih z obujanjem kulturne dediščine (ročna dela, različne obrti, izražanje skozi umetnost …).

Vsak partner znotraj svojih rednih aktivnosti izvaja tudi programe, prilagojene ranljivejšim ciljnih skupinam. Skoraj vsi partnerji v programe vključujemo starejše, otroke, migrante, gibalno ovirane osebe, osebe s motno v duševnem razvoju in dolgotrajno brezposelne osebe. Nekatere prilagoditve so za vse te ciljne skupine enake oz. podobne, obstajajo pa tudi med prilagoditvami razlike.

Najprej omenimo motive vključevanja različnih ciljnih skupin v izobraževalne programe.

Vključevanje odraslih s posebnimi potrebami (gibalno ovirani, težave v duševnem zdravju …) je velikokrat povezano z zagotavljanjem kreativne svobode, ki se kasneje odraža s povečanjem samozavesti vključenih posameznikov. Vključitev jim daje možnost večjega socialnega vključevanja in spoznavanja novih ljudi. Ker so dejavnosti, v katere se posamezniki vključujejo, takšne, ki jih veselijo, lahko izrazijo sebe in tudi svoja mnenja na pozitivnejši in bolj smiseln način. Vse to jim daje možnost, da izkoristijo svoj čas produktivno in hkrati razvijajo nove veščine. Osebe s pridobivanjem in razvijanjem novih veščin lahko pridobijo tudi možnost za ustvarjanje dohodka in si preko tega zagotavljajo boljši položaj v družbi. Slednje nedvomno velja tudi za dolgotrajno brezposelne osebe, ki preko pridobivanja novih veščin širijo možnost ponovne zaposlitve in tudi samozaposlitve. Pomembno je, da so v omenjenih programih nekateri rezultati vidni hitro, saj slednje omogoča vztrajanje pri aktivnosti in motivacijo za nadaljnje delo. Učinek na udeležence je dvig samozavesti, lažja vključitev v druge izobraževalne programe, velikokrat pa se za nagrado izkaže že proces ustvarjanja sam po sebi.

Ena najštevilčnejših vključenih ciljnih skupin so starejši ljudje. Vključevanje v programe jim v prvi vrsti pomaga preganjati dolgčas, preprečuje socialno izključenost, zaposli jim misli ter s tem pomembno vpliva na preprečevanje osamljenosti ter posledično različnih depresij, anksioznosti ter razvoj drugih bolezni. Ker precej teh aktivnosti vključuje ročna dela, le-te starejšim pomagajo pri ohranjanju koordinacije ter vplivajo na izboljševanje njihovih kognitivnih zmožnosti in koncentracije.

Za priseljence (migrante in prosilce za azil) so takšne dejavnosti pomembne za kulturno integracijo in promocijo kulturnega dialoga, učenja jezika države bivanja, večanje možnosti zaposlitve ter nasploh vzpostavljanje medkulturnega dialoga med njimi in prebivalci države prihoda.

Posebno pozitiven razvojni učinek pa imajo te aktivnosti na otroke, saj preko njih razvijajo finomotorične sposobnosti, koordinacijo, samokontrolo, krepitev samospoštovanja, spodbuja se povezovanje in nudi zabavno preživljanje prostega časa.

Pri oblikovanju programov je za njihovo učinkovitost potrebno raziskovati in upoštevati izkazane interese ciljnih skupin, upoštevati starost in posebne potrebe, predhodna znanja, veščine in kompetence ter splošne zmožnosti. Ko je skupina izoblikovana, je potrebno uporabljati tehnike, tematike in material, ki je ustrezen vsem udeležencem ter hkrati biti vešč prepoznavati in upoštevati učne tipe udeležencev (kolikor je to mogoče). Tekom izpeljave vsake dejavnosti posebej je zaželeno sproti poslušati in slišati tudi želje udeležencev ter jih upoštevati do te mere, da je sprejemljivo za celotno skupino in da hkrati pripomore k doseganju ciljev same dejavnosti.

Potrebna je tudi prilagoditev prostora, kjer se dejavnost izvaja (upoštevanje dostopnosti – predvsem za gibalno ovirane osebe; ustrezne osvetlitve in temperatura prostora). Izrednega pomena je tudi cenovna dostopnost dejavnosti, ki se v nekaterih primerih preko projektov izvajajo brezplačno oz. v organizacijah, kjer nimajo možnosti sofinanciranja preko projektov, se finančno krijejo le minimalni stroški izvedbe. Prav tako je potrebno dosledno skrbeti za ustrezne poti obveščanja o teh aktivnostih, ki so velikokrat specifične za določeno ciljno skupino (npr. za starejše je še vedno najbolj učinkovit tiskan medij in radio, za mlajše pa splet in družbena omrežja). Za motivacijo in doseganje vključenosti določenih ciljnih skupin (duševno zdravje, gibalno ovirani, motnje v razvoju …) je ključnega pomena povezovanje z organizacijami, ki delujejo prav za te ciljne skupine. Za migrante ter brezposelne osebe pa je zelo učinkovito sodelovanje z lokalnimi društvi priseljencev in območnimi službami ZRSZ. Hkrati je pri organizaciji programov za ranljive ciljne skupine pomembno upoštevati tudi sam urnik izvedbe dejavnosti (prilagodljivost glede na zmožnosti udeležencev – npr. pogojeno z zdravstvenimi omejitvami – dolžina posameznega srečanja; zmožnosti udeležbe kontinuiranega izvajanja določenega programa).

Ko se udeleženci iz določene ciljne skupine vključijo v določeno aktivnost, pa postane ključnega pomena strokovni delavec, ki dejavnost izvaja. Ključne lastnosti, ki jih mora ta oseba imeti, so pozitivna naravnanost in motivacijski pristop – nastopati mora v vlogi spodbujevalca, pomočnika in motivatorja. Imeti mora specifična znanja in veščine za delo z določeno skupino ter biti seznanjen z njihovimi posebnostmi – slednje je ključnega pomena, da lahko prilagodi metode in didaktične pristope za izvedbo dejavnosti. Pripravljen mora biti spoznavati posameznikovo individualnost ter se soočati z potencialnimi lastnimi strahovi in stereotipi.

V tovrstna izobraževanja in usposabljanja je vsekakor nujno vlagati, saj rezultati na različnih ravneh pripomorejo k izboljšanju družbe, v kateri živimo.

Nekaj o projektu:

Ljudska univerza Nova Gorica je jeseni 2018 postala ena izmed partnerjev v Erasmus+ projektu Recraft. Prijavitelj  je Pučko otvoreno učilište iz Zagreba, s katerim smo v preteklosti uspešno sodelovali. V partnerstvu sta še organizaciji iz Litve in Finske. Projekt predvideva 4 zgledovalne obiske – po en obisk pri vsaki partnerski organizaciji.

Projekt Recraft temelji na obujanju tradicije lokalnih obrti med odraslimi (posebej ranljivimi – brezposelnimi osebami) z namenom ohranjanja lokalne kulture in dediščine ter prepoznavanja le-te kot dodatnega vira  zaposlovanja v lokalni skupnosti.

Glavni cilj projekta je izboljšati ozaveščenost o pomenu ohranjanja kulturne dediščine ter s tem zvečati pomen tradicije lokalnega obrtništva. Predvidene so delavnice, ki bodo pripomogle k promociji tradicionalnih obrti, namenjene pa bodo predvsem ranljivim ciljnim skupinam (brezposelnim, mlajšim odraslim, invalidom). Poseben poudarek bomo dali različnim oblikam vseživljenjskega učenja za izboljšanje in ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela za omenjene ciljne skupine.